ej draga moja
napletaš
pozno je
dan se sesirja
in ti
skrita v drobovju samote
rukaš jelenje glasove
raje stihe ponudi
četudi v kačjo kožo oblečene
zaroti svoje pletilke
naj ne zbadajo več
kot stari plot na obrežju blediš
in čakaš kdo se naslednji
zateče v tvoj prt
Na prvi pogled hudomušno komunikativna, ampak gre vendar za osamljeno pletiljo, ki preži na nekoga, kogarkoli (o komer bo lahko pleteničila), ki se bo ujel v njen miselni krog. Zato je tudi malce jezna, ta pesem, ritem in razsekani verzi lepo podpirajo vsebino. In tudi metaforika (sesirjen dan, skrita v drobovju samote) je izjemna. Čestitke,
Ana
Dobro si jo Ana-liz-irala, malo hudomušnosti ne škodi. Hvala in lep večer.
A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!