ZA "MOJSTRA"

Arterijo zračno mi mojster zapira,
ki pesnik je hotel postati,
se v jetra mi in hrbtenjačo zažira
z ukradenih pridig obrati.

Oh, mojster, četudi vse pridige tvoje
prihajale bi naravnost iz srca,
iskati bi moral drugje niše svoje,
ker Pesmi ukrasti se bistva ne da.

Kar piješ silo zahrbtno iz mene,
več stihov pisati ne znam,
besede zaprle so se v pretok vene,
žolč bruham, postaja me sram.

Zdaj berem zardele pridige tvoje
in bolno obrnjeno vso samohvalo.
Si rečem (no, končno, res pozno - po moje):
Te vzela bom za slabo šalo.

Lidija Brezavšček - kočijaž