Poznam te.
Danes si modri kit.
Sredi neba
brstiš mehkobo
svojih robov.
Od časa pred rodovi
vetrovi spreminjajo
obliko tvojega
mogočnega telesa.
Objemaš zahod.
Dobrohotno prekrivaš
zaton sonca.
Objemaš nas od zgoraj,
prve med čutečimi,
nas, sanjače enakonočja,
ki odpira vrata
v vedno isto pomlad.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!