Tebi, ki na svojih vekah

še pestuješ koščke sanj,

poklanjam naslednje stihe.

Ko mi lasje brišejo črnilo z oči,

mi solze narišejo trpek izraz,

ki ga ne morem razbiti,

saj je bil name šivan dolge dneve.

Z molklo grimaso ustvarim

nov, boleč dan, ki sem ga

že leta nazaj priklicala v snu.

Želim te ljubiti, a ne gre-

globočina laži se prežema

z mislijo na smrt in večni počitek.

Deli z menoj tvoje zaklade

in sanje v oblakih in me reši.

tvoja vest

Kala