Ne. Nisam te sreo
Osim u dubini svoje duše
Jednom
I nisu tvoje oči
To što pamtim
Jesu oči
Ali ne pamtim
Sve čega se sećam
To je neverica
Kao da sam sebe sreo
U bespuću
Na kamenu
A nema kamena
Bespuća ima
Sećam se samo sebe
I još se sećam
Nekakve svetlosti
Ili je to bila borba Titana
U toj dubini
U tom mom svetu
Koji sam izmislio
Da bih te sreo.
lijepa aluzija i pjesnički odgovor na Kafkinu iz plave sveske Da je ne bih sreo, čestitke
urednica
Poslano:
27. 05. 2013 ob 17:38
Spremenjeno:
27. 05. 2013 ob 17:39
Zanimiva in malce enigmatična pesem, ki se dotakne vsakega pesnika / pisatelja, saj ko se spusti v oko duše po pesem / besedo, se prelevi v lovca, preganjača, ljubosumnega varuha svoje biti in ta boj med željo po izrečenosti in neizrekljivostjo - če dlje traja, globlje prodira in težje ga je izvleči v racionalnost, ki ji služijo besede ... Čestitke, Milen.
Mensur, hvala za omembo Kafke (med mojimi najljubšimi).
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milen Šelmić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!