Sonce med nama meče vedno daljše
sence v času
pojdi
ker ni mogoče biti negiben
treba je
ostajajo tektiti
praske na površini
fasete k dovršitvi
ne glej
ker ni mogoče videti
oči zorijo
in odpadejo ne da bi spoznale
kot avantgarda
brcaj med valovi hladne
sreče v kateri utoneš
plavaj
ker je bolje biti živ
in ranljiv v sencah žarkov
lomljenih s tokom
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Beatrice Reiniger
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!