okno se razleti v ptice
hladen večerni srk me iztrga
črepinje skodelice se mešajo z mlekom
neizravnana so tla izkrivljene bilke
na mrtvaških prtih prepiha
je v intervalih počitka manj
več je zamaknjenih stanj
na pladnju je absolutnost verjetnega
previden spust v množice
nihče ne bo gledal
v očeh je vetra dovolj
da se moje ptice sprimejo
v nočno zrcalo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelyn
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!