V samoti poletnih noči,
vesolje pada, duša žari.
Bil sem sam,
sedaj sva dva.
Si res tam?
Polnoč bije mi boš ušla.

V krvi plava strup.
Sprašujem zvezde: Ali je res konec muk?
Si to res ti
ali sanjam spet.
Se mi vse skupaj zdi;
mi je na srce Amor položil cvet.

Skozi zrcalo tja v prihodnost strmim.
Je to res? Me ljubiš? Ali res živim?
Ostani tu ostani vekomaj.
Bi res solze spustil,
če bi odšla nazaj,
če bi odšla, če bi te izgubil.

Abax Iman