Dolgih dvanajst let,

dolgih noči,

želim si skrajne noči,

plavanja zastonj,

bruhanja v času njene sanacije,

sama si ohrani svoj svet,

brez deleža in brez aristokracije padca v drek,

med pogledi talentov in lobistov,

ja, ja, pa mobilni sekret,

da ga zapečatiš,

tri ure kasneje v opusu,

da se ti skrči..., skrči kdovekaj,

država je pač država tisto stvar,

ko porezal sem si roko,

tista plavuša pa je jokala,

pa tista njena kokosova žajfa,

tista njena slabost,

od podobe, od uspeha,

v ekstremu gledala si domino,

na žalost,

ne pridem na srečanje,

privatno se skriva tam zadaj,

zraste mi hitro in brez trošenja,

poskrbi za svojo škodljivo eksistenco,

do oblike in katarze,

da poči ti glava kapitalska,

da si poslednjič obrišeš kritiko,

po kateri zdaj cepljaš,

eeeeeee.

Bilban Uroš