Molitev
»Amen,« sva rekla nekemu času,
ki naju je zavil v obronek
iztekajočega se dneva.
Življenjske črte
odlagava z najinih dlani
na kup trenutkov, ko sva.
In ko tako gola božava luno,
nešteto listov joče najino samoto.
»Nisva,« mi poveš, objet vame,
nikoli bolj resničen kot sedaj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona Campolunghi Pegan
- 24. 05. 2013 ob 23:37
- Prebrano 792 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 266.1
