igla je šla v bunkasto žilo, v trbovljah je izzvenela

koračnica. alighieri je bril mussomelija in tlakoval

svoj deveti krog brez vidnih napak. skozi bolečino

je švignil kozorog, muk mu ni bilo več mar. v hiši

iz papirja (v devetem krogu pekla!) zdaj prebiva

steklen gorenjski piščanček in (skupaj z andoidi)

sanja o umetni ovci: kot trobentač, kot vetrocvet.

a vrline privro na dan šele ponoči, ko upanje spi,

ko ni pomoči od nikoder! le najmogočnejši črvi

preživijo brezzobo zimsko parjenje brez kritike

ter brez jalovih literarnih operacij, le hudourniki

so še dovolj ptičji, da skrunijo nebesa, da skrivaj

mesijo sanje in listnato testo. v peklu ni prostora

za pizde: zaukazan je pogrom in mojster dante se

sprehaja brez kokarde pred eksekucijskim vodom.

Dani Bedrač