preživela sva viharje
ob soncu se držala za roke
odštevala leta sobivanja

nekoč bleščeči nasmehi
so postali umetni s srebrnimi
sponkami na vrhu
a sva ostala in vztrajala

tudi ko si sivino začela spreminjati
v umetno rdečo , oranžno ali blond
in ko mi je bradica iz golaža
postala siva , sva vztrajala

ker usoda hoče tako
in je gospod rekel
v dobrem in v slabem

nekoč tisoč besed
je danes zamenjal pogled
ki pove več kot one
postelja ki rastla z nama
kot otroci
sedaj nataknem očala
da te vidim na drugi strani
in pogled hoče povedati
da je enak kot pred leti

bila sva dva
ki sta postala eno
se delila v štiri
in na koncu bo ostal
pogled le za enega

a bo ostal za vedno
 

Miro :