Gledam skozi okno dež
kakšna lepota se bliska, ko strel SPREMENI temo
v svetlobo,
ko iskrivo zažiga nočno lenobo.
Nepremočljivo zavita v polivinil ne morem čutiti
polzečih kapelj-
nežnih dotikov mokre svežine
Zato odvržem še zadnjo motečo, šumečo vrečko s svojega telesa
in se predam ritmu dežnega plesa ...
Me ne moti prižiganje luči v naši ulici,
zastiranje oken, da ne bi otroci videli ...
sledim nalivu še bolj zavzeto,
z razumevanjem mi laska nebo razgreto.
ko iskrivo zažiga nočno lenobo.
Nepremočljivo zavita v polivinil ne morem čutiti
polzečih kapelj-
nežnih dotikov mokre svežine
Zato odvržem še zadnjo motečo, šumečo vrečko s svojega telesa
in se predam ritmu dežnega plesa ...
Me ne moti prižiganje luči v naši ulici,
zastiranje oken, da ne bi otroci videli ...
sledim nalivu še bolj zavzeto,
z razumevanjem mi laska nebo razgreto.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ursa
- 14. 09. 2007 ob 14:27
- Prebrano 662 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 268
