Oljke v vetru so veje sklenile
pesem o morju so v meni pustile.

Beli valovi skodranih pen
kot jezdeci konjev
kraški vetrovi iz belih kopren.

Sedim ob obali s školjko v rokah
z ušesom prisluhnem kaj pravi škržat.

Na bregovih sedele so mlade žene
izjokale so žalost v dušo vode.

Sinja modrina v odtenkih neba
iz Soče se zliva v dušo morja.

Z očmi merim globine neznane
s srcem poslušam širne oceane.

Tomaž Jevšenak