Znašla sem se

v času slepih ulic,

hodim vsaki božji dan

po isti poti,

kot da se nikoli ne končajo.

Dvigujem glavo,

vedno znova hrabro,

zajemam novo sapo

in mislim iste sanje,

ki se kot reka

izlivajo v neskončnost

velikega oceana,

kjer burni valovi

dvigujejo gladino

in me premetavajo

od viška do tal.

Tako se počutim

med hojo slepih ulic,

morda bi te našla prej,

če bi hodila

po označenih krajih,

vendar tam je polno

tujih ljudi,

njihove besede so krute

in velikokrat bolijo.

Zato te iščem tam,

koder moja lastna senca

ne konča dolge poti.

Da te najdem.

IŽ-lev