Rojstvo
Zaprhutale so peruti
in prestrašile
mladost, milosti polno.
Ne boj se,
je rekel Gabriel ali jeti ali zdravnik
v nedosegljivem zlatu.
Oči so se široko odprle.
Veter sape je zavel v mešičke.
Sin bo.
Nič ni oklevala
pred rastočim srcem,
pred izčrpujočo genialnostjo
ki se je nepovabljena zaredila v njej.
Ni iskala
pilul v ličnih škatlicah,
samo čakala je in molila.
Potem je steklo.
V Betlehemu, hotelu ali na novi žimnici
nihče ni hotel umazanije,
zato je legla na tla
med seno in iztrebke.
Nad gnojem je kot vrtnica zrasla
največja in najbolj sijoča zvezda.
urednica
Poslano:
16. 05. 2013 ob 16:47
Spremenjeno:
16. 05. 2013 ob 20:42
Rojstvo je neizbežno, ko pride. In svet pozdravi bitje, kdorkoli že je.
Zelo široka pesem, po eni strani hvalnica, po drugi opozorilo o neizbežnosti.
Lp, lidija
Poslano:
16. 05. 2013 ob 19:35
Spremenjeno:
16. 05. 2013 ob 20:42
Lepa pesem; čestitke k podčrtanki in lp
Poslano:
16. 05. 2013 ob 20:19
Spremenjeno:
16. 05. 2013 ob 20:42
Čudovita pesem, Beatrice,
moje čestitke :)
Lp, Lea
Hvala za podčrtanko! Sem jo vesela. 
Breda, čestitke tudi tebi za tvoj čudoviti haiku danes! Res.
Lea, hvala, lepo je slišati spet kaj od tebe.
Pozdravček, Beatrice
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Beatrice Reiniger
- 16. 05. 2013 ob 13:05
- Prebrano 1113 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 432.36
- Število ocen: 10