obala je bila razburjena po nevihti

morje je naplavilo alge in školjke

ki so se lesketale v bogastvu barv

vedno si našla koščke biserovine

vse si znala poimenovati z imeni

enako kot veš za vsa imena zvezd

na tvojih trepalnicah so kristali soli

ki se lesketajo kot zvezdice na valovih

poiščiva bel pesek ki te ne bo ranil

morje bi te ljubkovalo in ne ranilo

dovoli to brez strahu in ti bo prijetneje

pusti mu naj te nosi kot veter nosi listje

potopiva se v globino pod peno valov

spolzki prsti alg naju božajo po telesu

po bokih trebuhu in stegnih po vratu

na gladino se dvigajo drobni mehurčki

proti mogočnim skalam in proti nebu

morje se belo peni od vznemirjenosti

školjke z biseri so globoko v pesku

treba se je potruditi da prideva do njih

dvigneva se na površino vsa zasopla

zaplavava po biserni gladini proti obali

in zakličeva skalam da sva jih našla

obzorje je zažarelo v ognjeni svetlobi

morje še vedno šumi skozi moje srce

ti pa rišeš s kazalcem like po pesku

na tvojem klobuku vihra pajčolan

cvetovi se zapirajo ob zahodu sonca

tako pozno je že in mrak zakriva obraz

skrila si me v večer na robu noči

ius