Kakor valovi v reki
uzrejo
zadnji pogled,
ko reka odteka,
tako večnost nastavlja
večno OSTI.
Na poti je,
da se brusi
in okusi,
kako slastno
je imeti oči,
za VEČNO v sebi.
Smisel je,
da ne zmoti poti.
Ne ovinek,
ne reka,
ki neizbežno,
iz nje pogleda odteka.