POLKROŽNO NIHANJE NAPREJ



prihodnost je bila v tvoje roke
položena kot kri v telo

na podhodih stare železnice
si obvisela kakor okrasek na jelki

zvezda repatica ti je svetila
zadnjo večerjo

rahel piš burje
te je zibal polkrožno naprej

nisi odpadla kot zrela sliva
bila si kot nihalo stare kolodvorske ure

tam v osrčju mlečne ceste
na križišču z rimsko

Miro :

Komentiranje je zaprto!

Miro :
Napisal/a: Miro :

Pesmi

  • 13. 05. 2013 ob 10:38
  • Prebrano 515 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 207.6
  • Število ocen: 5

Zastavica