prihodnost je bila v tvoje roke
položena kot kri v telo
na podhodih stare železnice
si obvisela kakor okrasek na jelki
zvezda repatica ti je svetila
zadnjo večerjo
rahel piš burje
te je zibal polkrožno naprej
nisi odpadla kot zrela sliva
bila si kot nihalo stare kolodvorske ure
tam v osrčju mlečne ceste
na križišču z rimsko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Miro :
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!