Miza se nežno dotika
moje roke, nežneje
kot si me kdajkoli držal ti.
Na njej steklenica … vode,
ne, ni tekila poletne noči.
Veš, da drugi pričakujejo
od mene nekaj –
solz mogoče
ali drobec obupa?
In veš, da drugi ne vedo …
mislijo, da moram dalje,
potem pa rečejo ni vredu,
zakaj si se tega sploh lotila?
In veš, da vem,
da ti ne veš,
samo misliš.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!