Miza se nežno dotika

moje roke, nežneje

kot si me kdajkoli držal ti.

Na njej steklenica … vode,

ne, ni tekila poletne noči.

Veš, da drugi pričakujejo

od mene nekaj –

solz mogoče

ali drobec obupa?

In veš, da drugi ne vedo …

mislijo, da moram dalje,

potem pa rečejo ni vredu,

zakaj si se tega sploh lotila?

In veš, da vem,

da ti ne veš,

samo misliš.

Helena Zemljič (MalaSenca)