Pisala si dnevnik; bolj kot vse knjige,
bolj kot vsa svetovna literatura,
me je mikala ta tvoja brošura,
ta tvoj zvezčič poln srčne intrige.

Tam so bile tvoje želje in brige,
tam tvoja skrivnost, sanje, avantura
in sleherna srečna, nesrečna ura,
ki ji v mladosti nihče ne uide.

Tam je, nenazadnje, moralo stati
ime, ki zanj ti je gorelo srce,
ki zanj bi dala kri, življenje, dušo,

vse... Ah, ko bi moglo moje pisati...
ko bi takrat tam stalo moje ime...
zdaj srečen trohnel bi tu, pod to rušo!

Matej Krevs