ČE BI … ?

Če bi veverice znale čarati,

bi oreh začarale v neskončnost.

Če bi orli znali pisati,

bi napisali knjigo usod,

ki se plazijo pod njimi.

Če bi poletje molčalo v želenih poljubih,

bi tišina izginila v nozdrvih bežečih konj

v stepe jeseni.

Če bi moja dlan zdrsela čez njene boke,

bi zmaj ljubosumno bruhnil sončno kašo

in upepelil dan,

ko sem poimenoval reko

z imenom njenih sanj.

Če bi jutra bila dovolj razsežna

za vse hlipajoče

za vse trpeče,

bi sonce dobilo novo ime.

Pajčevina se ziblje v kotu,

kjer je še en velik – če bi!

Za vedno.

Za rane.

Za sol razuma.

Za opomin,

da mine, kar je!

Pa vendar,

če bi …!?

Zakawsky