Ena neizgruntana milost
je ta bridki križev pot,
je preizkušnja, boj je, most,
ki, ves svetal, vodi tja v svod
neba, čez brezna
brezdanja,
kjer sije pekla
bolečina trajna.
Na poti tej, kakor skrivnost,
stoji Veronika
in beli potni prt poda
mu za obličje polno ran.
Z bolestjo nemo gleda vanj,
v kteri kaže se ponižnost.
Poslano:
12. 05. 2013 ob 10:34
Spremenjeno:
12. 05. 2013 ob 10:49
Ta cikel pesmi s križevim potom (in citati Škofjeloškega pasijona) je res nekaj posebnega, še posebej dodelana, tekoča, konsistentna pa se mi zdi ta tvoja današnja pesem. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!