Na mengeškem polju spet mak
mi v vetru škrlatnem mežika
to naše krvi je predznak,
ki tukaj bila je prelita.
Tod sekla bridka so jekla,
divjal je bič božji, Atila,
tod kri slovenska je tekla,
ko sablja nas turška je bila.
Tu strah sejal Bonaparte
je s svojo armado gromovno
in mnoge žrtve so padle
med prvo in drugo svetovno.
Povsod, kjer kri pocedila
se kdaj je kri naša nasilno,
maka glavica je vzklila, (ta roža rdeča je vzklila) (cvetlica maka je vzklila)
zato jih je tukaj obilno. ki tukaj jih cvete obilno. ki tu jih zdaj cvete obilno.
Povsod kjer kri poškropila
je naša ta kos domovine
cvetlica maka je vzklila,
kot pomnik krvave davnine.
kot krvava sled zgodovine
cvetejo spomini.
ki raste po vsej domovini
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!