Velike stare zgradbe,
v katerih nihče noče stanovati.
Prepredene s podstrešnimi izbami,
nakodranimi hodniki in
nevidnimi poštnimi nabiralniki.
Za zbiratelje. Vseh vrst.

Dež zapleše z menoj pod
razbito ulično svetilko.

V duhu, v domišljiji,
izbiram obledele rekvizite.
Potrpežljivo vezem, obrezujem
znamke in pečate za filateliste.
Pripravljam oder na pisateljski plaži.
In nabiram spomine.

Ošilim pavje pero,
ki je dolgo čakalo name.

Najdem stol, prepreden s
pajčevino in odlomljeno nogo.
Stena sobe v najvišjem nadstropju
skozi okno kaže brokatni jezik.
Moje roke pegasto objemajo
strehe predmestja.

Luna naslanja odsev
na tapeto čakajočega neba.

Mateja J.Hočevar