iz tvojih besed
sem skvačkala oblak
in ga prišila na nebo
luna ga je pojedla
pred odhodom
na kopanje
jaz pa brez večerje
s kamenčki
na ustnicah
z lončkom sonca
na glavi
z morskimi deklicami
ki tako mehko
oponašajo
veselje
pod blazino
prevračam obale
delam mozaike
iz skal in valov
budim starca in morje
kot odaliska
kradem obleko
da bi lahko
lačna
zaužila goloto
lunine pesmi
Zelo popravljena verzija že objavljene pesmi.
Všečna :)
a prva krajša verzija mi je bila super :)
upam, da je nisi zavrgla :)
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!