
Hodim po travi,
bežim od betona,
mehka mi je pot
pod nogami,
dokler trajajo
zelenkaste stopinje
usedene od moje teže,
ki jo upajoče zmanjšujem
in vsaki dan upam,
da me je manj.
Skoraj me ni več,
le besede so ostale.
Ti imaš tako lepe pesmi, res.
Hvala.
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!