ZA Kerstin :)

Kaj, če
ne bi nikoli
okusila sladkosti rim?
Le kam bi svoje misli pletla?
Kam bi skrila svoje krike,
svoje tuje like
bi zavila ...
V kaj?

Ker dano ti je
rime sladke, pa greneče
in tudi take nežne,
z malo sreče,
ne samo okušati,
še peti,
preko njih v
druge barve zreti,
preizkušati globine pekla,
krhkost stekla,
ki ti dušo reže ...
Tu ostani.
V pesmi svoje bistvo brani.

Si, kar si in
to te veže
v sladkosti rim ostati,
vztrajati
in nove pesmi dati
nam, ki čakamo,
da mogli vse resnice,
praske, vzklike,
rane in bodice
tvoje spet bi brati.

In ko krvaviš
za svojo pesem,
tvoja kri lahko se
v sladki sok prelije,
vino mlado, ki nam polni
večno na pol prazne
vrče poezije.

Lidija Brezavšček - kočijaž