Matematika v dvoje.
Kot dve vzporedni premici brez skupne točke,
leziva na ravnini, ki točkovno bode v gol hrbet.
Zreva pavokotno v nebo,
kjer se nesorazmerno svetlika milijone zvezd.
Seštevek njenih in mojih črk v imenu,
sem množil in kvadriral,
do pojma neskončnost,
katera predstavla ljubezen med nama.
Sva dva ampak se lahko deliva na tri.
najprej štalca, pol pa kravca.
preden bo tri, naj bo eno.
v času in prostoru se tud vzporednici dotakneta.
Kak je matematika včasih romantična, a ne pretiravaj z kvadriranjem, več časa posveti da postaneta ena.
všeč mi je.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Branč
- 06. 05. 2013 ob 22:09
- Prebrano 726 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 181.25
- Število ocen: 7