nikamor ne grem
je rekel le zakaj bi šel
povsod so pločniki
ki gradijo svoje noge
jih zagrizejo okoli mlakuž
z ostanki
zadnje kave bogov
so ceste s spominom na nohte
ki zahlastajo po robu
padejo
in razlitost zleze vase
skupaj z nemočniki
navitimi s ključkom ki zakrkne
ker ga pogoltnejo odnosi
le zakaj bi šel drugam
povsod jutra z glavo v rokah
na razmajanih sedežih
čakajo zadnjo postajo
Poslano:
06. 05. 2013 ob 22:48
Spremenjeno:
06. 05. 2013 ob 22:53
Vesna, čestitke za to čudovito pesem!
lp, okto
Okto, najlepša hvala!
Lp,
Vesna.
Poslano:
06. 05. 2013 ob 23:23
Spremenjeno:
06. 05. 2013 ob 23:24
skozi celo pesem so fajn, preproste, a globoke in nenačičkane metafore,
na koncu pa še tale
le zakaj bi šel drugam
povsod jutra z glavo v rokah
na razmajanih sedežih
čakajo zadnjo postajo
res, super!
Poslano:
07. 05. 2013 ob 14:52
Spremenjeno:
07. 05. 2013 ob 16:17
Ja, tudi meni je svetovna ...
Okto, hvala, ker se vračaš k moji pesmi.
Platanas, dober izraz - svetovna!
Lep pozdrav obema,
Vesna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!