Sonce

Nemir je vsepovsod

nemir povzročaš v duhu slehrnika

željnega tvojega dotika in topline

nemir v zemlji ko popki brstijo.

 

Kot osi nam toplino fuzijske reakcije odvzema

energijo daljno

tako željeno in obenem strašno.

 

Absurd kozmosa, planetarnih relacij in naklonov

ki krojijo našo majhnost in težo duše.

 

Občutek moči se razbline v krhosti in odvisnosti planetarne realnosti.

Še bolj pa v bedi medsebojnega vojskovanja za debele trebuhe in salonske plehke znance.

 

Pustimo sosedove vrtove

pustimo se soncu

poljani vesolja.

 

taha yos

Komentiranje je zaprto!

taha yos
Napisal/a: taha yos

Pesmi

  • 05. 05. 2013 ob 18:59
  • Prebrano 519 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 120.39
  • Število ocen: 4

Zastavica