Nemir je vsepovsod
nemir povzročaš v duhu slehrnika
željnega tvojega dotika in topline
nemir v zemlji ko popki brstijo.
Kot osi nam toplino fuzijske reakcije odvzema
energijo daljno
tako željeno in obenem strašno.
Absurd kozmosa, planetarnih relacij in naklonov
ki krojijo našo majhnost in težo duše.
Občutek moči se razbline v krhosti in odvisnosti planetarne realnosti.
Še bolj pa v bedi medsebojnega vojskovanja za debele trebuhe in salonske plehke znance.
Pustimo sosedove vrtove
pustimo se soncu
poljani vesolja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: taha yos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!