Obločnice zamirajo
ena za drugo
in že so zacvilile dveri
pravkar izleglega dne.
Niti trznila nisva
na hladnih tleh
prerešetanega srčnega žepa,
kamor so naju vtaknili.
Še vedno nama
krvavijo prstne jagode,
nohtov nimava več,
da jim slučajno
ne bi izpraskala
steklih pogledov.
V najinih zadrgnjenih grlih
še vedno čemijo
brezkljune ptice,
ki so jih posadili
v začrnela gnezda
iz čemerike
in žmukljev trav.
V le nekaj dneh
so nama v oči
vgradili slepa zrcala,
ki se ne orosijo,
in v najinih skrivnih rovih
nastanili kovača,
ki ne marata pomladi.
Imava plan B?
urednica
Poslano:
05. 05. 2013 ob 20:40
Spremenjeno:
07. 05. 2013 ob 01:28
Ta pesem se me je zelo dotaknila, izjemno soporočilo, atmosfera, zgradba - morda bi jo samo čisto malo oklestila, da bi še bolj "dihala":
....
še vedno nama
krvavijo prstne jagode,
nohtov nimava več,
da jim slučajno
ne bi izpraskala
pogledov.
....
ki so jih posadili
v gnezda iz čemerike
in žmukljev trav.
....
Kaj meniš?
Lp,
Ana
Poslano:
06. 05. 2013 ob 00:43
Spremenjeno:
06. 05. 2013 ob 00:49
Ana, me veseli za dotik.
Mogoče sem jo malce prehitro poslal občinstvu,
nekaj malega sem še popravil (večina tvojih predlogov je na mestu) : ).
Lp, Marko
urednica
Poslano:
06. 05. 2013 ob 23:18
Spremenjeno:
07. 05. 2013 ob 01:28
Super, zdaj je sporočilo še bolj ostro, pesem ima bogat jezik, ki zdaj ni preobložen. Čestitke,
Ana
Poslano:
07. 05. 2013 ob 01:51
Spremenjeno:
01. 07. 2013 ob 16:27
Hvala : )
Ob slepih zrcalih vgrajenih v oči me je danes poneslo do filma, ki sem ga ujel v pogled kakšno desetletje nazaj, seveda se nisem spomnil ne naslova ne režiserja. Z nekaj brskanja sem le odkril, da gre za eksperimentalni, nadrealističen film ameriške režiserke Maye Deren Mreže popoldneva / Meshes of the Afternoon (1943): http://www.youtube.com/watch?v=4S03Aw5HULU
lp, Marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!