Nekoč je žaba žabasta

odšla k veterinarju,

k vetrinarju specialistu,

dentistu dr. Mesarju.

- No, kaj bo dobrega, gospa? -

- Ah, nič, gospod Mesar, prav nič,

samo zobe imam zanič:

izpadla sta mi danes dva,

pa včeraj eden in še dva

sta mi izpadla dan poprej

in če bo šlo tako naprej

bom v mescu dni vsa škrbasta!

Pa prvi je april glih bil,

prvi april, vseh norcev dan,

in doktor ne bi doktor bil,

če bi pustil, da bi kar vsak

kvak-kvak iz njega norce bril;

ker vedel je, da vse je laž,

da žaba nima zob ne las,

jih mela nikdar ni in jih

ne bo, se je, (kot gre moj stih),

lepo neumnega nardil,

obljubil žabi nov komplet

je zob prelepih čez en let,

skrivaj pa sklenil, da jo bo ubil.

Ko že preteče  leto dni

spet žaba se pri njem zglasi,

na stol se vsede, razkomot

in dohtar, čil in nasmejan,

prijazno jo treplja po ram,

- Samo za hipec skočim not -

ji de, - po vaš kompletek zob. -

Pa bil je dohtar hud Trzinc,

mesar, gozdar in še gasilc,

pod pojstlco je skerco skril

in ko je spet nazaj prišel

je žabco s skerco v vamp zadel,

da revci črevca je razlil.

Bil prvi je april, na dan

vseh norcev, ko se je zgodil

ta nezaslišani zločin.

Zato, vam vsem, ki na ta dan

se radi šalite, povem:

če srečate Trzinca kje

tak čas, ne šalite se z njim!

Matej Krevs