U noći dubokoj
ničice bez glasa
padaju hrastovi u grudima
ne znam
da li ponovno umiru
ili se rađaju pradjedovi
nečujna je
zvjezdana mehanika
slušam
nebeske ure
na prozoru svijetle
kosti starih maslina
Poslano:
02. 05. 2013 ob 12:13
Spremenjeno:
02. 05. 2013 ob 12:14
Krasna pjesma, Mirko, čestitam!
lp, breza
Breza, vesele me takvi dojmovi i čast mi je što me čitate!
lp, mirko
Pesem o noči in času, ki povsem drugače teče, kot podnevi, ko te lahko stisne ob steno in temo, da komaj dihaš. Ampak v tej pesmi je vdanost in pomirejnost: razmišljanje o mehaniki zvezdnega časa, ko p. s. postane del tega vesoljnega kolesja in še kosti starih oljk se zdijo svetle ... Čestitke,
Ana
Čas mi je i zadovoljstvo pročitati ovakav komentar. Hvala Ana.
Lijep pozdrav !
Zares, krasna pesem, Mirko :)
čestitke :)
Lp, Lea
Lea, hvala na pažnji, na komentaru 
LP,
mirko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
- 01. 05. 2013 ob 18:14
- Prebrano 910 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 383.78
- Število ocen: 9