
ničice bez glasa
padaju hrastovi u grudima
ne znam
da li ponovno umiru
ili se rađaju pradjedovi
nečujna je
zvjezdana mehanika
slušam
nebeske ure
na prozoru svijetle
kosti starih maslina
Krasna pjesma, Mirko, čestitam!
lp, breza
Breza, vesele me takvi dojmovi i čast mi je što me čitate!
lp, mirko
Pesem o noči in času, ki povsem drugače teče, kot podnevi, ko te lahko stisne ob steno in temo, da komaj dihaš. Ampak v tej pesmi je vdanost in pomirejnost: razmišljanje o mehaniki zvezdnega časa, ko p. s. postane del tega vesoljnega kolesja in še kosti starih oljk se zdijo svetle ... Čestitke,
Ana
Čas mi je i zadovoljstvo pročitati ovakav komentar. Hvala Ana.
Lijep pozdrav !![]()
Zares, krasna pesem, Mirko :)
čestitke :)
Lp, Lea
Lea, hvala na pažnji, na komentaru ![]()
LP,
mirko
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!