norost se je zlila z izkušnjo in nastal je oblak
prahu: na ponikvi je poštar poljubil kobro. ni
si nalil tropinovca, zajcu ni zaukazal od zadaj
naskočiti županovo veverico: pogrom bo, sin.

imam vse: dirkalni avto in marogastega kuščarja.
bratu teče slina po bradi, moja teta naj po meni
podeduje bradavice! bo plast mlačna, goseničar?

stoj, marija, kam odhajaš? je povprašal avsenik
devico, a odgovor žal pozna le veter. doma ima
domicelj trakuljo, puhasti cofek ji pravi. grče so
na kostanjih, plodov ni! smrdokavra je zanosila

z neznancem. na vrtu gojim bršljan, sok mi gre
v oko. brez lopate sem, brez supernove in volan
se mi lepi ob bruna dlani. negovalka mi masira
uhlje in ob petkih mi rože skačejo iz mrtvih oči.

Dani Bedrač