
Prezgodnja skica jutra,
oblita s svetlobo.
Spet sprašuješ papir.
So vprašanja,
ki trajajo različno dolgo.
Stene zelenja v tebi.
Med češnjevimi cvetovi sneg.
Nimaš se kam skriti.
Ne umreš naenkrat.
Misel se te dotika z golo roko.
Stene v tebi.
Jutro, o katerem
ne veš ničesar.
Nekoč zagledaš vse.
Na stežaj odprto.
V tebi.
Zelo dobra pesem! ![]()
Mislim, da bi bil zadnji verz bolj pravilno v sebi.
Lp,
Vesna.
Se strinjam!
Lahko bi bil tudi v meni. ; )
lp, marko
Prezgodnja skica jutra,
oblita s svetlobo.
Meni je zelo všeč???
Lp!
Waw Majda, kako veš?
Dobra res, ni čudno da so :-) ji prisolili 12 čistih!
Moj poklon, inka
lepa ...
lp![]()
Polnost zunanjega življenja in odmiranje navznoter. Pesem s posebno trpko svetlo melodijo, ki s svojo zračnostjo pušča številne prostore za bralčevo razpredanje. Čestitke,
Ana
Deborah, tudi tako, v sebi, bi bilo zelo dobro, no, saj tudi je, pravzaprav... Sem se spraševala tudi sama, a ne bi bilo tisto, kar sem želela povedati...vseeno hvala in pozdravček, prav vate :)
Marko, v meni tudi ;)
Žiga, ti je?!?
Inka, saj ne vem!
Lizika, hvala!
Urednica Ana, hvala za zračnost komentarja in za črtici s svetlo melodijo!
Hvala in lepo vas vse pozdravljam!
Majda
Veliko dišečih cvetlic so nasuli že predhodniki, ni jih še zmanjkalo za tiste, ki te poiščejo v tej poeziji in najdejo tvoje razprte dlani, ko nam v "zameno" vrneš prelepe vrstice. Je pa zanimivo, da v tej pesmi ne vidim le eno zgodbo, vzporedno tečeta kar dve, morda bi lahko še podrobila in bi moje oči še potrojile vrstice. In to je tudi tisto, kar daje še več, še plemeniti oplemeniteno.
lp, ajda
Draga Ajda,
hvala!
Naj se zdrobi pesem kot star, dobro presušen kruh...
Lep pozdrav, M.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!