Samo po sebi umevno,
čas dneva s svetlobo,
da štejeva popke rož trajnic
na okenski polici,
kjer bova nekoč kupila cvetje,
ki bo rastlo s soncem
in žalovalo z dežjem.
Noč, ki bo prišla
bo samo najina,
kožo bova prekrila
s poljubi iz naslade,
dotike bova sladkala sproti,
vmes bova gledala v nebo
in štela svetle zvezde,
ki nama bodo svetile.
Sva zdaj na začetku jutra,
nebo dobiva drugačno podobo
in midva kot otroka
čakava svetel dan,
da nama polepša domišljijo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!