Zlomljen val
Le kaj premorejo misli tvoje,
le kam se obračajo oči tvoje,
le zakaj molčijo ustnice tvoje?
Gledaš v prazno,
če pogledaš,milina se zliva
s teboj.
Kot cvet si zlomljen,
tvoja žalost prepleta se z mojo.
Molčiva oba,
prosim boga,
da zdržim vsaj ta trenutek,
zlomiti in pobegniti ne smem.
Vzamem ti roko v svojo,
nasmehnem,
vrneš nasmeh,..
Vse teče naprej,
poiščem ti sonce,
vzamem bremena ti stran,
pobožam ti lice,
le resnično je lepo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: helena r.
- 03. 10. 2008 ob 12:22
- Prebrano 818 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 205
