čakala te bom

ko bodo vsi odhajali

v molk se bodo dvigovali

duhovi železniških postaj

ko se bodo polja polenila

izgubljeni krompir  

bo prijateljeval s svojo senco

ko bo sonce pozabilo vzhajati

nihče ne bo budil misli

sredi zaprašenih miz

ko bo čevelj prodal svoj par

žoga bo samevala v kotu

na tekmi ki je ne bo

čakala te bom tudi takrat

ko bo veter zaman iskal

veje in galebe in strehe

da bi jih nosil

kot dlan požirek vode

kot otrok igračo

kot mama smehljaj

tako naravno

kot ti mene

Vesna Šare