Je 3. Decembra prijokal na svet,

pa ni bil Prešeren, in ni bil poet.

Iz kmečke družine bil je doma,

na rokah njegovih sled žuljev je b`la.

On moški, jaz ženska, oba veseljaka,

z veseljem vrtela sva plesna koraka.

On jutranja ptica, a jaz ponočnjak,

razhajal v tem, se je najin korak.

Mi dal je življenje, poslal me v svet,

bil strasten je lovec in ni bil poet.

Bil je moj oče, in to bo ostal,

mojemu srcu je plamen dodal. 

Antonija