Tako posebno.
Bova sedli pred mojo hišo,
zmehčali tišino.
Boš videla,
populila sem plevel.
Na vrtu so nove rože,
tudi zelenjava.
Pridi,
bova okušali glazuro sonca,
stran od hladne sence,
ki je je vedno manj.
Okna so čista,
pogled ven in noter spet jasen.
In moja kava,
njen vonj,
zdrsne ti čez dušo,
razume in oprosti.
zelo mi je všeč, čestitke
Levček in Karmen, hvala za pohvale :)
Poslano:
26. 04. 2013 ob 23:22
Spremenjeno:
27. 04. 2013 ob 01:18
Zanimiv odslik odnosa mati-hči, ne tako preprost, kot se zdi na prvi pogled. Fino.
Še popravek: ki jo je vedno manj >> ki je je vedno manj
(namreč česa? sence, nje, naslonska oblika je)
Lp,
Kerstin
Podpišem se pod komentar Kerstin
Lp, okto
Hvala, Kerstin, sem bila v dilemi, pa me je narečje premagalo :) Popravljam.
Hvala za lep komentar, tebi in Oktu :)
Ta pesem se mi zdi zeloooo lepa.
LP, M.
Hvala, Majda in lep dan ti želim:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!