Želim, da bi želel.
Vendar ostal mi je samo odmev.
Želja se je spremenila v spomin,
rad bi pozabil vse kar si želim.
Sonce ne bo ponovno vzšlo,
Potonilo je tja na morsko dno.

Kot iskra v temi,
se mi ljubezen zdi,
a vendar pozabiti, kar ne vem ne gre,
želim si narediti, nekaj kar narediti se ne sme.

Spomin me žge
in strah mi vedno znova srce zapre.
Obrnem se na drugo stran,
da dušo si postavim v bran.

A vendar…, me vedno znova zaboli
in senca nikoli ne zaspi,
kot hijena čaka,
da se naredi napaka.

Abax Iman