U peni ili u tami svemira
rođenjem oplođene
prvom jabukom obeležene
uljanim bojama slikane
paletom jednog majstora
večitom tajnom zaklete
proklete
raspete
osvećene
za sav rod osvešćene
poznatom sudbinom
neporažene.
Uvedene u red Bića
jednom
prvi put
zauvek
do kraja vremena
kao dar iznedrene
uzdahom i izdahom
ne kao protivteža
nego kao blagoslov
i uopšte nije važno
da li se sve zovu Eva
i da li su nastale od kosti
ledenih rajskih ugriza
ili od paukove mreže.
Zlasti konec pesmi je zelo posrečen, tudi pesem sama je preprosta, a seže globoko v praspomin in izvor. Mit o ženi, ki je nekaj najobičajnejšega (za ženske) na tem svetu, deluje tudi kot hvalnica. Čestitke,
Ana
Poslano:
28. 04. 2013 ob 21:06
Spremenjeno:
28. 04. 2013 ob 21:07
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milen Šelmić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!