Jesen

Ne ni solza
in veter ni pobožal moje kože,
ker mene ni in so le rože.

Nekdo stoječ nad mojo rušo gleda psa,
ki dvigne nogo.
Saj ne ve, da tu počiva moje telo ubogo.

Vsak večer. Natančno ob sedmih in deset.
Nekdo, ki se me spomni prižge mi svečo.
Me ne gane. Zaradi mene lahko bi me pospravili v smetarsko vrečo.

Včeraj je prišel klošar in pobruhal nagrobni kamen ves zadet.
Ni mi mar, saj me ne gane.
Saj mrtvi več ne vstane.

Ne nič več solza
čeprav nekdo gleda psa
vsak dan, natančno ob sedmih in deset,
prišel je zopet klošar in pobruhal nagrobni kamen ves zadet.

O bog, ne ni mi mar stvari.
Samo vrata v pekel mi odpri.

Abax Iman

Komentiranje je zaprto!

Abax Iman
Napisal/a: Abax Iman

Pesmi

  • 02. 10. 2008 ob 23:30
  • Prebrano 963 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 199
  • Število ocen: 7

Zastavica