Ne ni solza
in veter ni pobožal moje kože,
ker mene ni in so le rože.

Nekdo stoječ nad mojo rušo gleda psa,
ki dvigne nogo.
Saj ne ve, da tu počiva moje telo ubogo.

Vsak večer. Natančno ob sedmih in deset.
Nekdo, ki se me spomni prižge mi svečo.
Me ne gane. Zaradi mene lahko bi me pospravili v smetarsko vrečo.

Včeraj je prišel klošar in pobruhal nagrobni kamen ves zadet.
Ni mi mar, saj me ne gane.
Saj mrtvi več ne vstane.

Ne nič več solza
čeprav nekdo gleda psa
vsak dan, natančno ob sedmih in deset,
prišel je zopet klošar in pobruhal nagrobni kamen ves zadet.

O bog, ne ni mi mar stvari.
Samo vrata v pekel mi odpri.

Abax Iman