Prijela sva krila in jih vrtela
toliko časa, da je odpadlo vse perje.
Izžarelo je v srdu. Razsejalo se je
na gladke brezplastne mreže.
Midva sva ujeta, midva sva si ostala
s kamenjem in kostmi. Sonca so
nama požgala luči. Ostala je migotajoča
Vročina in njene bele obrobe stalnosti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelyn
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!