zdaj sploh ne gre več za to, kdo ima prav in kdo

ne, kdo je paznik in kdo prekucuh! ob cestah so

žaltava znamenja in svetovid se bo spet priskutil

samemu sebi. meja jezika je meja zavesti: onkraj

je mesarija, v njej pa valpet s črno buciko v gumbu

in s praznim steklenim peharjem v levici. zato spim

za radioaktivno zaveso in beli čmrlji se mi izognejo.

vsako noč postanem piškur in sveže prebarvam vse

svoje piratske zastave, enoumje zaprem v hladilnik

in do jutra prežim za opeharjenimi resnicami. jutro

me nato vedno preseneti s prijetnim pikanjem! pri

mizi se mi za zajtrk prvakov pridruži še gavrilo princip

in skupaj použijeva kos nasoljene riti franca ferdinanda,

v kateri pa še vedno tiči debela praslovanska hrenovka.

Dani Bedrač