Pišem pesem, ni važno kje sem.
V gozdu, v mestu na travi, le nujno je da hudič me davi (v moji glavi),
za vrat da me stiska od veselja pa vriska.
Zakaj ni veselja v mojih očeh ko pesem jaz pišem sem trdno na tleh?
Ker pesem je dobra in polna tegob, a boljša je tista, ki jo poje golob.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: kettem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!