Tudi danes sem sama
Ob močni jutranji kavi si,
zleknjena v star fotelj,
selitveno darilo prijateljice,
odpiram vrata domov,
v sobe, kjer se morda
potika kakšna pesem
V sobe, kjer ni vonja
praženega krompirja,
ni dobrodušnih sosed,
ki jih zmeraj bolj skrbi
moje duševno zdravje,
ko med balkoni raztezajo
pomilovanje ženske samosti
Ne bom izvedela,
kaj bodo danes kuhale,
kateri mesar pošteno prodaja
najboljšo govedino,
koliko rož in paradižnikov
so to pomlad že posadile
Ne bom slišala,
kdo koga vara, kdo ne,
in če ne, zakaj ne,
ne bo mi treba privleči na plan
Sokratovih treh cedil,
da bi skoznje precedila
sosedsko ljubezen
Morda pa bom zvečer
pod vzglavje položila pesem
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: hanja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!