Nenehni boj – življenjska strategija,
je tême in svetlobe simfonija.
A v sebi vsak prehodi sam daljine,
kjer sreča in spozna jek bolečine,
ponižnosti, kesanja v božjem hramu;
uteho išče duša mu v balzamu
poslednjem, ko ga védenje prešine,
zakaj je bival tu, zakaj vse mine ...
Sedaj ni zanj nobene več prepreke,
temačna starka mu zatisne veke.
Kot vera v večnost nova pesem vznika,
na zadnjo pot ga pelje glas vodnika.
In večna pot se tukaj bo končala,
čeprav do sem ga vodi pesem mala,
ki včasih je morda bila velika,
sedaj pa njena rima se odmika.
Dokončnost tukaj je, popotnik reče
in zadnja mu beseda z ustnic steče.
Vodnika ni, na koncu vsi smo sami;
le če imamo pesem, diha z nami ...
(rimanka v soavtorstvu z Lidijo Brezavšček)
urednica
Poslano:
22. 04. 2013 ob 16:11
Spremenjeno:
22. 04. 2013 ob 16:13
In večna pot se tukaj bo končala,
čeprav do sem ga vodi pesem mala,
ki mórda včasih je bila velika,
sedaj pa njena rima se odmika.
Dokončnost tukaj je, popotnik reče
in zadnja mu beseda z ustnic steče.
Vodnika ni, na koncu vsi smo sami;
le če imamo pesem, diha z nami ...
LP, lidija
Odlično nadaljevanje! Ga priključim?
LP, mcv
Lahko, če želiš :)
LP, lidija
No, pa naj bo pesem dveh avtoric, ki so jima pri srcu rimanke ;)
LP, mcv
Lepo prikazana vrednost, pomen, simbolika pesmi, ki sega še onkraj groba. :) Forma odlična, razen verza z "mórda", zato predlagam:
ki včasih je morda bila velika
sprejmem (glede na to, da gre za "moj" del.) Seveda!
:)
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!