Enkrat na mesec
se dotaknem nerojenega
rojstva, ki je slovo
za očetom in materjo,
sledim materi,
ko je prisegla, da eno
rojstvo bolečine
ima z.a zmeraj dovolj.
Medenica se širi
in čez kakšen dan popusti,
takrat si obrišem okoli lic
vlago, ki mi kaplja iz obraza
in kadar ni nič,
takrat je blizu vsemu.
Krvaveča pot
pod pokrovom v toaleti.
In jaz, ki iščem robčke.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!