Enkrat na mesec

se dotaknem nerojenega

rojstva, ki je slovo

za očetom in materjo,

sledim materi,

ko je prisegla, da eno

rojstvo bolečine

ima z.a zmeraj dovolj.

Medenica se širi

in čez kakšen dan popusti,

takrat si obrišem okoli lic

vlago, ki mi kaplja iz obraza

in kadar ni nič,

takrat je blizu vsemu.

Krvaveča pot

pod pokrovom v toaleti.

In jaz, ki iščem robčke.

IŽ-lev